Nasveti Marec

Mesec marec je navadno še toliko hladen, da nam pri čebelah na splošno dopušča le najnujnejša opravila, pa še za ta moramo počakati, da se temperatura v senci dvigne vsaj na 10 C. Prve preglede opravimo zelo hitro, saj moramo paziti , da v panju ne izgubimo preveč toplote in da pretirano ne vznemirjamo čebeljih družin.

Pri prvem pregledu ocenimo rezerve medu, ki morajo biti v tem trenutku od 8 -10 kg, stanje zalege in zdravje družine. V kolikor je čebelja družina brez hrane ji dodamo sat z medom iz rezerve ali iz družine, ki jo ima viška. Prav tako preverimo če je v panju matica. Kvalitetna čebelja zalega nam je dober dokaz za to. Več pozornosti namenimo družinam, ki slabo ali sploh ne izletavajo. Če najdemo družino brez zalege in z majhnim številom čebel jih ometemo, panj pa zapremo. Ometene čebele si bodo same izprosile vstop v drugi panj. V kolikor pa je kakšna družina odmrla , takšen panj zapremo, očistimo in dezifinciramo .

Včasih se izplača, da oslabeli družini, ki ne zaseda vsega satja, zaradi lažjega ogrevanja zožimo prostor in jo z pregradno desko v velikosti in debelini satnika omejimo na manjše število satov. Oslabela družina se bo v manjšem prostoru lepše razvijala in ji bomo prostor po potrebi sproti razširjali.

Staro čebelarsko pravilo pravi: za kolikor tehtnica pade po 15 marcu, toliko hrane moramo dodati. Proti koncu meseca marca že napoči čas 40 dni pred začetkom prve paše, katera je v naših krajih akacija. Da bomo cvetenje akacije čim bolj izrabili, moramo začeti čebelje družine vzpodbujati k čim večjem razvoju. Pri tem moramo upoštevati, da traja razvoj od jajčeca do izlegle čebele – delavke 21 dni in da začnejo čebele v normalnih razmerah izletavati na pašo šele po treh tednih (zakon 40 dni). Najenostavnejši postopek pospeševanja razvoja je, da z vilicami natrgamo ali napraskamo pokrovce na medenih satih . Čebele bodo začele med takoj prenašati, matica bo dobila občutek, da je v naravi paša in zato začela intenzivnejše zalegati. Čebelja družina z zadostno zalogo medu in cvetnega praha, ne potrebujejo nobenega krmljenja.

Varoja:
Varoja bo sedaj pobrala svoj zadnji davek, v prihodnjih mesecih pa se bo začasno potuhnila. Vsi panji, pri katerih smo ugotovili velik naravni odpad varoe, nam bodo problematični kasneje pozno poleti oz. jeseni.
V čebelji družini, ki jo pozimi uniči varoza, je že v jeseni veliko število teh parazitov, zato precej mladic zadnjih generacij zimskih čebel odmre že v pokritih celicah. Pri prvem spomladanskem pregledu čebel v takšnih panjih najdemo sate s pokrito zalego, na prvi pogled podobne satom obolelim za hudo gnilobo. Razlika je v tem, da pri varozi najdemo v pokritih celicah že skoraj popolnoma razvite čebele v različnih fazah razvoja. V drobirju na podničnih vložkih najdemo veliko odmrlih varoj.

Avtor: Vlado Auguštin Marec je mesec, ko se začne narava prebujati, čebele pa se že vračajo s polnimi koški cvetnega prahu in tudi prve kapljice medičine že najdejo. Narava se prebuja v polni meri in pri čebelah se začenja aktivno delo. Ta mesec je vreme lahko zelo različno: dnevne temperature so lahko že okoli 20 C, lahko pa tudi okoli ničle. Proti koncu meseca se ozračje po navadi že kar lepo ogreje. Pred panji postaja vse bolj burno, pogled na čebele, ki z vso vnemo izletavajo, je edinstven. Zame je to najlepši čas, zlasti, če vse družine dobro prezimijo in se temu primerno tudi razvijajo. Tako spomladansko dogajanje pritegne vsakega čebelarja, da posedi pred čebelnjakom, če mu le čas to dopušča.

Delo pri čebelah

Ob prvem ugodnem vremenu preglejmo družine, ki smo jih označili oziroma za katere smo posumili, da je z njimi nekaj narobe, pa tega nismo mogli ugotoviti prejšnji mesec. Pripravimo se za temeljit pregled proti koncu meseca (za naš prekmurski konec je to okoli 20.-25. marca), na hladnejših območjih pa bo treba še nekoliko počakati. Nekateri čebelarji so prepričani, da panjev marca še ni dobro odpirati, vendar sem sam nasprotnega mnenja. Zaradi tega nikoli nisem imel težav, saj v nasprotnem ne morem oceniti, kako so družine prezimile in kako se razvijajo. Pripravimo si zvezek, v katerega bomo pisali naša opažanja za vsak panj posebej. Sam za ta namen uporabljam liste formata A4, na katere sproti vse zapisujem. Ti zapiski segajo za nekaj let nazaj, tako da lahko ugotavljam različne parametre družine v daljšem časovnem obdobju. Lani sem začel te podatke voditi tudi računalniško, in sicer s posebnim računalniškim programom STOCKI 3.0, ki sem ga kupil v Nemčiji. To je pravzaprav elektronska panjska kartica. Podatke sem s papirja prepisoval v računalnik, to pa je precej zamudno opravilo. Zato sem si letos kupil rabljen prenosni računalnik, tako da bom lahko vse podatke zapisoval neposredno po pregledu družine. Program omogoča zapisovanje in vodenje najrazličnejših parametrov družine. Tako omogoča pregled družin po več vrstah meril, dobro preglednost nad posameznimi družinami kakor tudi nad stojišči. Vpisujemo lahko začetek paše, koliko časa je trajala in na katerem stojišču. Prav tako lahko spremljamo pridelano količino medu za vsako družino posebej, program tudi sešteva celoletni pridelek vsake družine posebej in tudi na stojišču v celoti. Kako se bo stvar obnesla v praksi, bom opisal ob koncu leta, ko bom potegnil črto čez celotno čebelarsko sezono.

Nekateri boste ob teh vrsticah gotovo pomislili: Pa ne bomo zdaj s prenosnimi računalniki hodili okrog čebelnjakov Povsem razumljivo, da se starejši čebelarji s tem ne boste ukvarjali, vendar pa mora vsak, ki ima podmladek, začeti razmišljati tudi v tej smeri. Vzrejevalci smo dobili z novim pravilnikom tudi nove naloge, te pa bomo precej teže izpolnjevali brez računalniške podpore. Prvega maja bomo vstopili na evropsko tržišče, torej meja ne bo več. Brez hitrega pretoka informacij in dobre organiziranosti nam ne bo uspelo izrabiti ponujenih priložnosti. Kontrolnega pregleda se lotimo, ko je temperatura v senci od 12-14 C. Pripravljene in ogrete imejmo sate z medeno zalogo za primer, če kje ugotovimo pomanjkanje, saj tako lahko sproti ukrepamo brez iskanja, čakanja in vnovičnega odpiranja panjev. Nikakor se ne lotevajmo pregleda, če je vetrovno, kajti čebele najbolj moti prepih, zato so tudi agresivnejše. Spremljajmo vremensko napoved, ta pa naj bi bila ugodna vsaj za dva do tri dni vnaprej. Pogosto poudarjajo, da hitimo počasi, da mora biti prvi kontrolni pregled čim krajši. A površno opravljen pregled je slabše, kot če panjev sploh ne bi odpirali. Obstaja možnost, da se zalega prehladi, vendar sam tega doslej še nikoli nisem doživel. Zalega vzdrži precejšnja nihanja, in če je družina močna, jo bo ogrela brez kakršnih koli težav. Pri tem imajo AŽ-panji nekaj prednosti pred nakladnimi, saj čebelje družine pregledujemo v čebelnjaku, zato bo tudi temperaturna razlika manjša.   Ko panj odpremo, presodimo, kje je gnezdo; če je gnezdo ob strani panja, ga premestimo v sredino.

S strani, na kateri čebele ne sedijo, potegnemo po dva sata, preostale sate pa samo premaknemo (listamo). Z vsake strani nastrgajmo sat z medeno zalogo, ki je pri gnezdu, saj bodo čebele tako začele prenašati med, matica pa bo dobila občutek paše ter povečala zaleganje. Če je vreme ugodno, lahko zasučemo vsak drug sat z zalego, saj je ta zdaj na polovici, ali nekoliko več sata; že v desetih dnevih bomo opazili občutno razliko. Če je vreme ugodno, lahko zasučemo vsak drug sat z zalego, saj je ta zdaj na polovici, ali nekoliko več sata; že v desetih dnevih bomo opazili občutno razliko. Ob ugodnem vremenu odpiranje medenih zalog ponovimo čez pet do sedem dni. Družinam, ki so blokirane z medom, le-tega odvzamemo in ga shranimo za narejence ali za dodajanje tistim družinam, katerim ga primanjkuje. Takega sata nikakor ne smemo premestiti v medišče, saj je v njem ostanek zimske zaloge. Po mojih izkušnjahje ta postopek veliki boljši od kakršnega koli krmljenja. Sam zadnje tri leta čebel ne krmim dražilno, saj takšno krmljenje pravzaprav ne pospeši razvoja. Pri slabših družinah dosežemo celo nasprotni učinek; ker so čebele preobremenjene, niso sposobne predelati raztopine, to pa povzroči stresno situacijo. Še teže čebele predelujejo pogačo, zato jih spomladi, če je to le mogoče, ne obremenjujmo z umetnimi viri hrane. Zdaj jih moramo spodbujati k temu, da porabijo ostanke zimske zaloge, zato v panje ne vnašamo sladkorja. Dodajanje kakih čajev ali kakršnih koli zdravil je najslabše, kar lahko naredimo, saj njihove sestavine lahko preidejo v med. Postopek je uporaben pri družinah, ki so pomlad dočakale močne, kot tudi pri slabših, vendar moramo pri slabših delati v manjšem obsegu. Vse družine, ki okoli 20. marca zasedajo manj kot šest satov (v 9- in 10-satnem AŽ-panju, seveda v naših krajih), v hladnejših krajih bo to seveda pozneje, si označimo kot slabše. Zapisujmo si stanje družin, presodimo, ali je neka družina nadpovprečna, povprečna ali podpovprečna, saj nam bo to v veliko pomoč ob izenačevalnem posegu prihodnji mesec. Če naletimo na izjemno slabo družino, za katero presodimo, da ni sposobna samostojnega razvoja (družina zaseda tri sate ali manj), jo pridružimo močni, nikoli pa ne združujmo slabičev. Z združitvijo dveh siromakov dobimo samo še eno večje siromaštvo in nič drugega. Taki družini lahko odstranimo matico in ji pridružimo rezervno družino, če jo imamo.
Velikokrat smo že brali o zakonu 40 dni vendar je zame teh 40 dnivedno. Zadnja leta narava zelo prehiteva, kajti ob času, ko naj bi akacija šele začela cveteti, smo pri nas med že iztočili. Nikoli ne ravnam po nekih pravilih, ampak skušam imeti čebele ves čas na vrhuncu. Ne glede na to, kdaj se pojavi paša, morajo biti moje družine pripravljene, tudi če bo češnja cvetela 10. aprila in bo vreme to dopuščalo, morajo nabrati, kolikor je mogoče veliko medičine. Zaradi tistih nekaj odstotkov družin, ki bodo izrojile, ker bodo pač prešle optimalno moč, bo izpad pridelka še vedno manjši, kot bi bil, če bi družine zaostajale v razvoju. Zelo težko je predvideti, ali bo npr. medila ogrščica, kljub temu pa morajo biti čebele pripravljene. Težave bodo, če ogrščica ne bo medila oziroma vreme ne bo dopuščalo donosa, vendar bodo te še vedno manjše, kot če družine ob dobrem medenju na to ne bi bile pripravljene. Pridobitnim družinam nikoli ne pomagam z zalego iz rezervnih družinic, ampak uporabim metodo izenačevanja, ki jo bom opisal prihodnjič. Matica, ki ni sposobna zagnati 12-satnega AŽ-panja, da o 9- in 10-satnem niti ne govorim, v našem čebelnjaku nima česa iskati, seveda, če smo naredili vse in ji omogočili nemoten razvoj. Vsaka matica oziroma družina se mora zadovoljivo razviti glede na čas, povedano drugače, bolje je, da jo krotimo kot silimo. Obljubil sem, da se v zdravljenje ne bom vmešaval, kljub temu pa naj

opozorim na nekaj dejstev. Večkratna uporaba mravljinčne kisline, sploh pa prekomerna uporaba le-te se nam bo maščevala v razvoju in moči družin, saj nam jih nikoli ne bo uspelo razviti tako, kot bi si želeli. Najmanj priporočljivo je spomladi kar koli početi v tej smeri, niti s kemijo niti z “alternativo”! V vseh tistih družinah, ki so prezimile dovolj močne, ni toliko zajedavcev, da jim ne bi brez težav kljubovale vse do končane kostanjeve paše. Prvi pogoj za to pa je seveda skrbno opravljeno poznopoletno in zimsko zatiranje varoe. Ker pospešujemo razvoj družin in zaleganje matic, poskrbimo da bodo imele družine dovolj vode. Če v bližini ni čistega izvira vode, poskrbimo za napajalnik, kajti kolikor več bo zalege, toliko več vode potrebujejo čebele. Če smo družinam vstavili pogačo, bodo čebele še pogosteje izletavale po vodo, ob neugodnem vremenu pa jih to lahko požene tudi v smrt. Z raziskavami so ugotovili, da so dolgožive zimske čebele sposobne na sto odmrlih vzrediti 110 mladih čebel, zato se zavedajmo, kako pomembna je spomladi vsaka čebela.
Ta mesec je zadnji čas za oddajo mrtvic za pregled na nosemo in pršico. Očistimo in razkužimo vse panje, v katerih so družine odmrle, in jih pripravimo za vnovično naselitev. Temeljito čiščenje in ožiganje s plinskim gorilnikom bo zadostovalo, če družina ni odmrla zaradi kakšne hujše bolezni. Lahko se lotimo tudi popravila takega panja, če je to potrebno. Morebitne nove panje pobarvajmo z barvami, ki so prijazne do okolja, da se barva dobro posuši, in jih pripravimo za naselitev. Če prejšnji mesec nismo zažičili satnikov in vtrli satnic, bo zdaj zadnji čas, saj jih bomo potrebovali že prihodnji mesec.
Zdaj bo tudi čas za vse tiste, ki šele začenjajo čebelarsko pot, da si priskrbijo oziroma se pozanimajo za nakup družin. Vsem, ki nameravajo kupiti čebelje družine, naj ne bo odveč opozorilo, da jih kupujte pri čebelarjih, ki vam bodo pokazali veljavno veterinarsko spričevalo. Preden družine prevzamete, zahtevajte veterinarski pregled, saj boste na ta način zanesljivo preprečili morebitne poznejše nesporazume. Posebno pozornost je treba nameniti tistim družinam, ki jih lastniki prodajajo po zelo nizki ceni. Prepričajte se tudi, da območje, na katerem kupujete čebelje družine, ni v kužnem območju hude gnilobe! Tisti, ki družine kupujete prvič, storite to ob navzočnosti izkušenega čebelarja mentorja. Za vse, ki preizkušamo zakladno čebelarjenje ali AŽ-maksi sisteme, bo zdaj pravi čas, da pripravimo vse potrebno za te namene. Kako postopati, je v svojih člankih lepo opisal g. Marjan Debelak, opravila je treba prilagoditi le geografskemu območju, na katerem čebelarimo. Ne obupajmo ob prvem neuspehu! Tudi sam sem bil na začetku razočaran, vendar se je pozneje izkazalo drugače. Za prevažalce, ki imajo prevozne čebelnjake (specialna tovorna vozila), ne bo odveč nasvet, naj poženejo motorje. Vemo, da dolgotrajno zimsko mirovanje ni dobro za motor, zato mu kakšnih 10 minut delovanja ne bo škodovalo. Preglejmo vse potrebno in pravočasno odpravimo ali dajmo odpraviti morebitne napake, da ne bomo v zadregi, ko bo treba čebele prepeljati na pašo. Po končanem testiranju z akumulatorjev snemimo kable.

Poskrbimo za vso potrebno dokumentacijo za prevoze. Kot vemo, je lani izšlo nekaj novih pravilnikov tudi za to področje. Najpomembnejši za prevoznike je pravilnik št. 4271: Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja. Omenim naj še odnose med čebelarji, saj ti niso povsod takšni, kot naj bi bili. Klicalo me je kar nekaj čebelarjev in me opozorilo na vse mogoče težave, zato naj ob tej priložnosti vse čebelarje pozovem k strpnejšim odnosom. Vsi, ki čebele prevažamo oziroma jih pripeljemo na območje, na katerem je več stacionarnih čebelnjakov, svoje čebele odpeljimo takoj po končani paši. Zavedati se moramo, da so ti čebelarji v slabšem položaju, saj se v brezpašni dobi pogosto spopadajo z ropanjem. Po mojem je zelo nečebelarsko, če je čebelar, ki ima ob svoji zidanici že desetletja 30 družin, le-te prisiljen umakniti zaradi nekoga, ki mu pač ni mar za druge. Vodstva društev morajo poskrbeti za pašni red na svojem območju in pri tem upoštevati novi pravilnik

Pripravil: Renko Dario