Čebelam prijazne rastline

V naši okolici raste obilo raznega rastlinstva, na katerem lahko čebele naberejo cvetlični prah, skoraj vse leto razen zimskih mesecev in medičino.
Oboje je zelo pomembna hrana za normalen razvoj čebelje družine skozi vse leto.
Cvetni prah je čebelji kruh brez njega čebele ne bi preživele.
Spomladi pospeši prvi prinešeni cvetni prah v panju zaleganje matice, ki je osnova za močno družino v kasnejših mesecih, ko nam bodo čebele prinašale sladki med, ki je v zelo veliko veselje vsakega čebelarja.
Seznam, ki sem ga pripravil je povzet iz različne literature o rastlinstvu, pomagal sem si tudi z Umnim čebelarjem iz leta 1908, ki ga je spisal Franc Lakmayer.

Zaradi geografskega položaj posameznega kraja prihaja do določenih odstopanj v cvetenju posameznih rastlin. Na odstopanja od spodnjega seznama pa zelo vpliva tudi zelo muhavo vreme v zadnjih letih.

JANUAR

V tem mesecu je večina naših krajev pokrita s snežno odejo zato praviloma ni v tem mesecu znakov cvetenja na nobeni rastlini.

FEBRUAR

Zvonček raste v senčnih, mokrih legah.
Trobentice rastejo na travnikih
Jelša listnato drevo, ki raste na mokrih tleh.
Leska – leskov grm.
Teloh, raste po pašnikih, zlasti med kamenjem in ob grmovju, poznamo več vrst teloha.
Vrbe in Vrbovci ponujajo čebelam obilo obnožine.

MAREC

Brest, raste po gozdovih posamezno, najdemo ga tudi ob potokih.
Dren je grm, ki cveti rumeno, preden požene listje, raste na mokrih tleh.
Jagned beli – Topol daje čebelam obilo obnožine.
Lapuh cveti rumeno, je zelo zdravilen.
Marelica cvete prav tako preden poženejo listi, cvet je bele barve.
Breskev cveti nežne rdeče barve preden poženejo listi.
Marjetica, raste po vseh travnikih, cvet je bel z rumenimi prašniki, cvete celo leto.
Vijolica ima rada trate meje in vrtove, zelo lepo diši, je modre barve, rumene.
Vresje spomladansko daje čebelam obilo paše.

APRIL

Jesen, ki raste v gozdovih.
Jagoda divja in vrtna.
Javor najdemo prav tako v gozdovih.
Češnja, daje čebelam najobilnejšo pomladansko pašo.
Borovnica – črna raste na jasah gozdov.
Mecesen.
Bor zelo znano drevo.
Višnja zelo močno medi, kakor njene sovrstnice češnje.

Črni trn (Prunus spinosa L.) zacveti v začetku aprila ali nekoliko kasneje. Občasno ga čebele kar pogosto obiskujejo. Skupaj z ostalimi spomladi cvetočimi rastlinami je pomemben za razvoj čebelje zalege. Daje cvetni prah in nektar. Potencialni pridelek od 25 do 40 kg/ha/leto.

Divja češnja (Prunus avium L.) je bogato medonosno drevo, tako z nektarjem kot s cvetnim prahom. Zacveti konec aprila in v začetku maja. Skupaj z ostalim rastlinjem, ki cveti ta čas, lahko da ľe prvo točenje medu. Čebele enako dobro obiskujejo tako divje kot tudi gojene sorte češenj. Lahko da od 20 do 40 kg medu/ha/leto.

MAJ

Breza ponuja čebelam obilo obnožine.
Sliva, ki je najdemo v naših krajih kar precej.
Hrast, gozdno drevo.
Divji kostanj je drevo ki zraste do 30m.
Navadni tulipanovec raste po parkih in večjih dvoriščih.
Hruška na njej pa čebele ne najdejo veliko, zaradi vodenega nektarja.
Jablane, ki rastejo v sadovnjakih ali posamič.
Žajbelj poljski ali Kadulja, raste po tratah in gričkih.
Ogrščica enoletna ali dvoletna.

Robinija ali akacija (Robinia pseudoacacia L.) najbolje medi na Primorskem in v Pomurju. Na Primorskem cveti v maju; nekoliko kasneje pa v Pomurju, kjer se lahko cvetenje zavleče do junija. V Sloveniji ni avtohtona, vendar se je tako uspešno vključila med domače rastje tudi v gozdnem prostoru, da je danes najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas. Za medenje robinje so pomembni predvsem podnebni oz. vremenski dejavniki pozno pozimi in spomladi. Velika škoda lahko nastane, če se otopli ľe meseca februarja in se po rastlinah ľe začno pretakati rastlinski sokovi, nato pa zopet pride do zmrzali. Najbolj občutljivi na spomladanski mraz so popki. Zgodnja zmrzal tako zmanjšuje število cvetja, kar se pozna na uspehu samega medenja. Najboljša temperatura za nastajanje nektarja pa je od 26 do 30 şC. Pri dobrih druľinah in dobri paši čebelar navadno na akaciji natoči do 20 kg medu po panju, v rekordnih letinah tudi 40 kg. Potencialni donos na ha površin je 1000 kg/leto. Robinija ima potencial odlične medeče rastline. Med je belkast, skoraj prozoren, ima blag okus in se v splošnem šteje med kvalitetne medove.

JUNIJ

Akacija, ki najbolje medi na našem področju.
Detelja – bela je bogat vir medu.
Jelka.
Koruza
Kostanj – pravi je za čebele izvrstna paša, je zelo občutljiv na vreme.
Lipa je zelo lepo in dišeče drevo.
Materina dušica ali Timijan.
Regrat raste na tratah.
Smreka
Mak, ki raste na poljih.
Melisa je znana zaradi prijetnega vonja.
Robida raste divje po pašnikih.

Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in lipovec (Tilia cordata Mill.) sta vrsti, ki ob cvetenju dobro medita in sta pomemben vir nektarja. Lipa v juniju, lipovec kak dva tedena kasneje in lahko cveti do začetka julija. Dnevni donosi na lipovi paši so lahko od 3 do 5,5 kg. Za izločanje nektarja je najugodnejše toplo in vlaľno vreme. Med je svetle barve, zelo tekoč, z okusom po pepermintu. Je bledorumene do zelenkaste barve. Ima močan vonj po lipovih cvetovih. Kristalizira v mesecu ali dveh.

Srebrna lipa (Tilia tomentosa Moench) je naravno razširjena na vsem Balkanskem polotoku razen v juľni Grčiji, na severu raste do Hrvaške, Madľarske, Romunije in zahodne Ukrajine. Na jugovzhodu je meja njenega areala v Mali Aziji. Srebrna lipa je medonosna vrsta in daje med vsemi lipami največji donos, pomembna je tudi, ker med lipami cveti zadnja. Pri nas se sadi po drevoredih, zelenicah, po parkirnih mestih in drugih javnih prostorih.

Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je bogat vir medičine in cvetnega prahu, istočasno se lahko pojavi tudi mana. Medi v drugi polovici junija in v začeteku julija. Kostanjeva paša je najzaneslivejša paša v Sloveniji, vendar je nekoliko manj obilna kot akacijeva. Kostanjevi gozdovi so pogosto razširjeni na pobočjih z večjimi višinskimi razlikami, lahko tudi nekaj sto metrov. To še dodatno pripomore k časovnim razlikam v cvetenju kostanja. Za medenje kostanja je potrebno toplo vreme, brez vetra, z dovolj vlage v zraku. V najboljših primerih lahko čebele naberejo tudi do 20 kg medu. Kostanj je zelo občutljiv na meglo in hitre nevihte, ker pa ima plitek cvet tudi suho vreme hitro izsuši nektar. Z moških cvetov prinašajo čebele le cvetni prah, z ľenskih pa nektar. Na začetku cvetenja kostanj ne medi takoj. Najprej daje cvetni prah, kasneje tudi medičino. V najboljših pogojih čebele lahko naberejo na kostanju do 30 kg donosa, od tega je pribliľno 15 kg medu za točenje, ostalo je cvetni prah. Največji dnevni donosi so do 4 kg. Poleg nektarja se v času cvetenja lahko pojavi tudi mana. Med pravega kostanja je grenak in vsebuje veliko cvetnega prahu. V tekočem stanju je rjavkastordeč in je včasih precej podoben smrekovcu, strjen pa je rjavkast in debelozrnat.

JULIJ

Buča, ki se seje za svinjsko hrano.
Rman je zelo zdravilna rastlina
Sončnica – poljska ima samo en cvet.
Trpotec je prav tako zelo zdravilna rastlina.
Katalpe je drevo, ki zraste do 20m
Latnati mehurnik zraste v višino do 15m.
Slez
Šentanjževka
Fižol

AVGUST

Ajda, ki pa jo danes čedalje manj sejejo.
Zlata rozga je rastlina, ki zraste do 1m visoko, cveti rumeno.
Srbot, ki ga poznamo več vrst.
Vresje, ki raste na nerodovitnih peščenih tleh.
Srebrna Kadulja.
Bob, ki ljubi globoko dobro zemljo.

SEPTEMBER

Jesenski podlesek, cvete v pozni jeseni bledo rdeče.
Bršljan, je ovijalka ki raste po drevju, zraste tudi do 30m.

Kraški žepek, šetraj raste na kraških tleh in je odlična pozna paša.poznamo Belega in rdečega.