Stari pregovor pravi: »April ne ve, kaj hoče!« Pregovor opisuje,
kakšen mesec je pred nami. Vreme je muhasto, spremenljivo. Lahko se
pojavijo snežne plohe, lahko je vetrovno ali pa tudi zelo toplo vreme.
Naše čebelje družine morajo biti kos vsem tem nenadnim vremenskim
spremembam. Seveda je preživetje družin v veliki meri odvisno tudi od
posegov in pomoči čebelarja samega.
Ker je zdaj čas za pripravo družin na pašo, morajo imeti družine na
voljo dovolj beljakovinske hrane, se pravi cvetnega prahu. Ta mesec
cvetijo sadno drevje, različne travniške rože, leska, jagodičevje,
regrat. Če je vreme ugodno, si bodo čebele našle dovolj cvetnega prahu
za razvoj zalege. Če cvetnega prahu v naravi ni dovolj, ga mora čebelar
ob krmljenju čebeljih družin dodajati.
Pred pašo seveda ne smemo uporabljati nikakršnih sredstev za zatiranje
varoj, da ne onesnažimo satja ali ne povzročimo ostankov akaricidov v
medu. Zato začnemo ta mesec izvajati biotehnološke ukrepe, s katerimi
skušamo zavreti razvoj populacije varoj. Biotehnološki ukrepi seveda ne
morejo v celoti nadomestiti akaricidnih sredstev, ne glede na to, ali
uporabljamo sintetične akaricide ali alternativna naravna sredstva. Vnos
kakršne koli tuje snovi, ki deluje na pršice, čeprav je to naravna
organska kislina, povzroči v družini stres, s tem pa tudi negativni
učinek. Zato skušamo varoe nadzirati z metodami, ki temeljijo na
poznavanju biologije čebel in biologije varoe.
Izrezovanje trotovine – gradilni sati
Pri svojem prvobitnem gostitelju, tj. indijski čebeli, varoe odlagajo
jajčeca in se razmnožujejo samo v trotovski zalegi, ker ta vsebuje
juvenilni hormon, ki jih privlači. Čeprav pri medonosni čebeli tudi
zalega delavk vsebuje juvenilni hormon in zato varoe kot gostitelja
izbereo tudi to zalego, je stopnja okužbe trotovske zalege 4- do 8-krat
večja od okužbe zalege čebel delavk. Poleg tega varoe zaradi
dolgotrajnejše pokritosti trotovske zalege v njej razvijejo več
potomstva (do 25 % več). Zato uničevanje pokrite trotovske zalege v
precejšni meri zavre razvoj populacije varoj. Da to opravimo čim bolj
racionalno, v družino vstavimo posebej za to prirejene satnike –
gradilnike. Ti so navadno sati, razdeljeni na dva dela. V eni polovici
pustimo čebelji družini da sama gradi sat. Med spomladanskim razvojem bo
družina gotovo zgradila trotovino, ki jo bo matica hitro zalegla. Ko je
zalega pokrita, jo izrežemo in odstranimo. S tem ne bomo odstranili
samo velikega števila varoj, ampak bomo tudi trotovino skoncentrirali na
en sat. Vendar nagon po graditvi trotovine v čebelji družini po navadi
ne traja dlje kot do konca kostanjeve paše, zato lahko delovanje
gradilnika podaljšamo, če zalege ne izrezujemo, temveč jo samo odkrijemo
in izperemo.
Lovilni sat
To je druga možnost biotehnološkega zatiranja varoj. Ta postopek je
nekoliko intenzivnejši poseg v čebeljo družino. Čeprav je njegov učinek
dosti večji, ga zaradi vpliva na razvoj družine uporabljajo manj
pogosto. Lovilni sat je sat, na katerem so tri do štiri dni stare
ličinke, vstavimo pa ga v:
družino, ki smo ji prej odvzeli vso zalego,
družino brez zalege,
naejeni ali naravni roj.
Na ta način varoe iz vse družine usmerimo v en sam sat, ki ga, ko je
zalega pokrita, odstranimo, s tem pa odstranimo tudi večino zajedavcev. Z
odvzeto zalego okrepimo šibkejše družine, v njih pa pozneje ponovimo
postopek.
Uničevanje prve ali zadnje pokrite zalege
Čeprav je lahko uničevanje prve pokrite zalege zelo učinkovit ukrep, ga
zaradi negativnega učinka na razvoj družine odsvetujemo. Odvzem prve
pokrite zalege zgodaj spomladi namreč lahko ogrozi celo njen obstoj.
Nasprotno pa uničenje zadnje pokrite zalege, ki ga izvedemo v drugi
polovici oktobra, ne ogroža družine in njene vitalnost. Ta ukrep ni
naravnan na jesensko zatiranje varoj, temveč na lažje kontroliranje
varoj v prihodnji sezoni.
Izvajanje katerega koli od teh ukrepov lahko v čebelarstvu zmanjša
potrebo po uporabi kemičnih sredstev za zatiranje varoe (organskih
kislin, sintetičnih akaricidov). Še vedno pa velja, da moramo kljub
izvajanju biotehničnih sredstev stalno spremljati stopnjo ogroženosti
naših čebeljih družin. To lahko uspešno kontroliramo s preverjanjem
napadenosti zalege v gradilnikih in lovilnih satih, pri tem pa velja, da
aprila in maja na sto ličink čebel lahko naštejemo največ dest varoj,
junija in julija 20, avgusta pa 30 varoj.
Skrb za zdravje čebeljih družin je predvsem čebelarjeva dolžnost,
veselje ali celo zasvojenost, čebele pa se mu oddolžijo s polnimi
medenimi sati in z različnimi čebeljimi pridelki.
Avtor: Lidija Matavž, NVI
Uredil: Dario Renko