Veterinarski nasveti November

Če čebelar ni opravil zimskega zatiranja varoj že oktobra, bo to po potrebi (na podlagi naravnega odpada varoj) ob ugodnih vremenskih razmerah opravil še ta mesec. Za zatiranje lahko uporabi oksalno ali mlečno kislino oz. perizin. Sredstvo lahko ob predložitvi svojega dnevnika dobi pri veterinarju, ta pa mu bo tudi natančno povedal, kako naj ga uporabi.

Pri nakupu kislin mora čebelar paziti zlasti na to, da so kisline laboratorijsko čiste (z oznako »pro analysi« oz. »p. a.«) in da so pripravljene v ustrezni koncentraciji. Tako bo čebelar kislino uporabil brez bojazni, da bi bilo ob njeni pripravi ogroženo njegovo zdravje ali da koncentracija ne bo ustrezna oz. da bo satje onesnaženo s kovinami iz nečiste kisline.
Minulo zimo je po navedbah nekaterih čebelarjev po uporabi oksalne kisline odmrlo večje ali manjše število čebel. Najpogostejše napake so bile:
uporaba napačne koncentracije kisline,
površna ocena živalnosti čebelje družine in uporaba napačnega odmerka kisline,
uporaba stare oksalne kisline s sladkorjem,
uporaba temperaturno neprimerne kisline oz. neprimerno skladiščene kisline,
večkratno zatiranje pri zimskih čebelah brez spremljanja odpada varoj,
različni lastni poskusi zatiranja varoj z oksalno kislino (vrvice, lepenka, namočena v oksalno kislino s sladkorjem),
– druge nepravilnosti: slabo spremljanje in ugotavljanje števila varoj v čebelji družini, večina čebelarjev ne uporablja testnih podnic, prvo zatiranje varoj opravljeno šele septembra, neupoštevanje navodila za uporabo registriranih zdravil (v panju desetsatarju 2–3 palčke bayvarola, zdravljenje prekinjeno po 14 dneh ipd.)

Pri zimskem zatiranju varoj naj čebelar dosledno upošteva navodilo svojega veterinarja, v pomoč naj mu bo tudi zgibanka Zatiranje varoje ( VF, NVI, 2005).

Za kapanje po čebelah z vrha ulice naj uporablja raztopino oksalne kisline s skladkorno raztopino 1:1 in 35g oksaldihidrata.
Odmerek posamezne kisline mora prilagoditi živalnosti oz. moči čebelje družine. Tako naj pri pršenju vse površine satov s čebelami z občutkom poprši le toliko, da so čebele rosne, pri kapanju pa naj uporabi 2 do 5 ml oksalne kisline na ulico, odvisno od tega, koliko je ulica zasedena s čebelami.
Vselej naj si priskrbi sveže pripravljeno kislino z že primešanim sladkorjem, zato naj kisline ne kupuje na zalogo. Obvezno naj jo hrani na hladnem, pri temperaturi do 4 °C, šele tik pred uporabo pa naj jo segreje na 35–37 °C. Znanstvene študije po svetu so pokazele, da je za zatiranje varoj v čebelji družini brez zalege primerna samo sveže pripravljena raztopina oksaldihidrata s sladkorjem. Stabilnost dihidrooksalata v vodi s sladkorjem je namreč pri različnih razmerah različna. Sladkorni sirup s staranjem sicer dobro deluje proti temu zajedavcu, vendar je zaradi HMF(hidrokskimetilfurfural), katerega količina se s staranjem raztopine povečuje, še posebej hitro pri temperaturah več kot 4 °C, nevaren za čebele. HMF je v višji koncentraciji toksičen za čebele in povzroča razjede na njihovem prebavnem sistemu.

Zimsko zatiranje naj čebelar opravi v obdobju, ko so čebele v panju in ko je zunanja temperatura več kot 5 °C, kajti za enakomerno porazdelitev zdravilne učinkovine v čebelji gruči je potrebna tudi zadostna aktivnost čebel samih.
Čebelar naj dela umirjeno in brez nepotrebnega vznemirjanja čebel
Pri čebelji družini brez zalege zadostuje enkratno zatiranje varoj.
Vsako zatiranje naj obvezno zapiše v Dnevnik veterinarskih storitev in zdravljenja čebel (Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil, Ur. list RS, št. 53/2006), in sicer:
– število zdravljenih čebeljih družin,
– datum vstavljanja zdravila,
– način dajanja zdravila,
– ime in količino danega zdravila,
– karenca od … do …,
– ime, priimek in podpis osebe, ki je vstavila zdravilo.
Čebelar naj pri uporabi različnih sredstev za preprečevanje bolezni čebel upošteva predpise o varnosti pri delu in o varovanju okolja, zato naj obvezno uporablja zaščitno delovno obleko in vsa zaščitna sredstva (očala, masko, rokavice …) ter pazljivo ravna s sredstvi samimi in z njihovo embalažo.
Delovno obleko naj po vsaki uporabi opere v vroči vodi z dodatkom detergenta, opere in razkuži naj tudi vse delovne površine v čebelnjaku in zunaj njega.
Zdaj je tudi čas, da opravi temeljito končno dezinfekcijo čebelnjaka, opreme in orodja (mehanično čiščenje, pranje: 50 g virkona S na 2,5–5 litrov vode ali vročo raztopino luga 300–500 g NaOH na 10 litrov vode, obžiganje s plamenom) in da primerno razkuži ter uskladišči nezasedeno satje s čebelami. (Prosto ležeče, stoječe ali viseče satje v čebelnjaku ali zunaj njega ni primerno!)

Čebelar naj tudi ta mesec pazljivo pregleda satje morebiti odmrle čebelje družine ter o tem obvesti svojega veterinarja, ki mu bo dal nadaljnja navodila.

Avtor: Alenka Jurić, NVI