Veterinarski nasveti September

Jesen je pred vrati. Septembra usahnejo še zadnji naravni medeni viri. Čebele smo začeli krmiti že konec julija in v začetku avgusta, ta mesec pa jih moramo dokončno nakrmiti za zimo. Za povečanje odpornosti čebeljega organizma dodamo sladkorni raztopini pelinov zvarek ali KAS. Vzamemo pet delov posušenega pelina, nabranega v rastni dobi pred cvetenjem, pet delov posušenih borovih vršičkov (4 cm) in devetdeset delov posušenega pelina, nabranega med cvetenjem.

Na 100 g zmesi dodamo 9 dl vode in pokrito kuhamo v emajlirani posodi na šibkem ognju tri do štiri ure. Zvarek ohladimo pri sobni temperaturi (pribl. osem ur) in ga precedimo skozi 2–3 sloje gaze. Hranimo ga v stekleni posodi na hladnem in ga uporabimo najpozneje v desetih dneh. Litru sladkorne raztopine dodamo 30–35 ml zvarka. Dodamo ga tri- do štirikrat (E. T. Popov, 1990; prof. dr. Jože Rihar: Varoza čebel). Satje, ki smo ga shranili za prihodnje leto, z ocetno kislino razkužimo proti nosemi. Zložimo ga v neprepustno zaprt prostor in na vrh postavimo plastično posodo. Vanjo vlijemo 80-odstotno ocetno kislino (2 ml na 1 l prostornine) in nanjo zaradi boljšega izhlapevanja položimo kosme vate. Izhlapeva naj pet dni. Uporabimo lahko tudi 100-odstotno ocetno kislino (1 ml na 1 l prostornine), vendar naj ta izhlapeva le tri dni. Ocetna kislina deluje tudi na ličinke voščenega molja. Pri številnih čebelarjih opažam, da za napajanje čebel uporabljajo meteorsko vodo oz. kapnico. To odsvetujem, saj se čebele pri čistilnih izletih iztrebljajo tudi na strehi čebelnjaka, zato ta voda vsebuje veliko spor noseme. Kaj pomaga razkuževanje napajalnikov, če je voda kontaminirana s sporami noseme!

Kdor varoe ni začel zatirati takoj po točenju julija in avgusta, bo septembra to le s težavo nadomestil. V vseh panjih moramo kontrolirati naravni odpad varoj. Ta mesec lahko brez škode za čebeljo družino odpade le ena varoa na dan! Če jih na dan odpade več, se posvetujte z veterinarjem za zdravstveno varstvo čebel na vašem območju in uporabite sredstva, ki so opisana v zgibanki ZATIRANJE VAROJE (UL, VF, Nacionalni veterinarski inštitut, Ljubljana, september 2005). Lani sredi septembra so me poklicali čebelarji iz neke vasi, ker so želeli prijaviti zastrupitev čebel. Pred čebelnjaki je lezlo velikansko število čebel in po natančnem pregledu sem ugotovila, da jih ima večina deformirana krilca. Ob pregledu zalege smo našteli po deset varoj v čebelji celici. Družine smo takoj začeli zdraviti, tako da so zimo preživele, vendar spomladi to niso bile močne družine.
Septembra je treba čebelje družine tudi pregledati, ali niso morda okužene s hudo gnilobo čebelje zalege. Pokrite zalege je manj, tako da laže odkrijemo morebitne spremenjene pokrovčke. Če na pokrovčkih opazite kakršne koli spremembe ali morda celo celice z rjavo vlečljivo vsebino, pokličite veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta, da bo opravil klinični pregled čebeljih družin. Na območju enote NVI Novo mesto je bilo do 1. 8. 2006 ugotovljenih 17 žarišč hude gnilobe čebelje zalege. Največ žarišč v Posavju je v občini Sevnica. Bolezen je izbruhnila v devetih čebelarstvih (uničenih je bilo 29 čebeljih družin). Na Dolenjskem so bila ugotovljena tri žarišča v občini Mirna Peč (uničenih je bilo osem čebeljih družin) in dve žarišči v občini Trebnje (uničenih je bilo sedem čebeljih družin). V Beli krajini je bila v občini Črnomelj bolezen ugotovljena v treh čebelarstvih (uničenih je bilo 12 čebeljih družin).

S prvim januarjem 2006 so bila odpravljena veterinarska spričevala za čebele. Čebelar iz občine Sevnica je spomladi prodal 15 čebeljih družin, s tem pa je hudo gnilobo čebelje zalege prenesel tudi v Zasavje. O novih lastnikih nima nikakršnih osebnih podatkov, zato zdaj ne vemo, kje je še preostalih deset čebeljih družin. Kljub temu da veterinarskih spričeval ni več, mora vsak čebelar v svojem Čebelarskem dnevniku voditi točno evidenco o tem, komu je prodal čebelje družine in od koga jih je kupil!

Avtor: Anita Vraničar Novak NVI