
Mesec marec, mesec, ko čebele že začno prinašati na eni strani v
panje cvetni prah, medičino, na drugi strani pa še ne izletavajo zaradi
mraza – raznolikost našega področja.
Ne smemo pozabiti, da čebele niso imele veliko izletnih dnevov, zato je
na podnicah več čebeljih mrtvic. Ne se prestrašiti, kajti matica je
začela zalegati in stare zimske čebele odmirajo in jih nadomeščajo
mladice.
Prišli pa bodo dnevi, ko bomo čebele lahko opazovali pri čistilnih
izletih, nabiranju cvetnega prahu, medičine. Spremembe v obnašanju
čebel, če čebele ne prinašajo cvetnega prahu ali slabo izletavajo,
pomeni, da je v družini nekaj narobe. Eden od vzrokov je lahko padec
matic, bolezen (huda gniloba čebelje zalege, nosemavost, pršičavost,
varoza, poapnela zalega), pomanjkanje hrane. Ko bo dan topel, bomo panj
odprli in ugotovili vzrok le temu.
Letošnja oziroma lanska zima je bila zelo dolga in čebelarji, ki so v
lanskem letu čebelje družine krmili zelo pozno ali pa na začetku meseca
septembra končali s krmljenjem, morajo narediti kontrolo glede hrane. Če
nam vreme ne bo dopuščalo, bomo samo na kratko pogledali v družino in
po potrebi primaknili sat s hrano. Pri ugodnih temperaturah lahko
pokladamo sladkorno raztopino ali pogačo.
Opravili bomo tudi kontrolo uspešnosti zatiranja varoje v jesenskem in zimskem času. Zato si moramo pripraviti testne vložke, ki jih vstavimo v panj za 10 dni, v test zajamemo vse čebelje družine na stojišču. Zanesljivost naravnega odpada bomo dobili le, če bo testna plošča pokrivala celotno podnico panja in če čebelam onemogočimo dostop do drobirja. Rezultat naravnega odpada nam bo povedal stanje varoje v čebelji družini. Če pade manj kot ena varoja na dan, nam ne bo potrebno ukrepati do konca meseca julija ali avgusta, pri tem se moramo posluževati izrezovnja trotovine, obvezno tretiranje narejencev in rojev. Če pa pade več kot ena varoja na dan, moramo opraviti še eno zatiranje varoje in sicer z mravljično kislino na principu šok terapije ali mlečne kisline oziroma najbolje je, da se posvetujete z vašim terenskim veterinarjem, kaj narediti.
Avtor: mag. Vida Lešnik NVI
Uredil D. Renko
