Pred nami je čas, za katerega so si čebele uredile svoje domovanje za preživetje dolgih neaktivnih mesecev. Ob morebitnih poznih donosih mane mora posredovati čebelar in sate s težko prebavljivim manovim medom odmakniti čim dlje od gnezda ali jih odstraniti iz panja. Neprimerna hrana je poglavitni vzrok pojava griže in hujših izbruhov nosemavosti.
Iskanje preventivnih sredstev proti nosemavosti je odveč, dokler ne vemo, kaj je vzrok prebavnih težav čebel. Morebitna parazitarna obolenja (obstoj flagelarnih in amebnih povzročiteljev ter nosemavosti) bodo potrdile oz. ovrgle laboratorijske preiskave vzorcev čebel. Za ugotovitev stanja v posameznih družinah je treba iz vsake družine posebej nabrati od 25 do 30 čebel.
Vsak vzorec mora biti opremljen z oznako panja, iz katerega smo ga
vzeli. Jemljemo vedno čebele, ki kažejo spremembe v vedenju oz. pri
katerih so opazna klinično očitna znamenja, ki nam zbudijo sum na
določeno bolezen. Če želimo čim prej izvedeti diagnozo, takoj pošljemo
vzorec, hkrati pa o tem vnaprej obvestimo laboratorij.
Vzorec mora biti označen z: imenom, priimkom in naslovom čebelarja (po
možnosti tudi s telefonsko številko), naslovom stojišča čebel, če so
vzorci odvzeti posamično iz več čebeljih družin, je treba označiti, iz
katerih panjev so.
Ob sumu na povzročitelje hude gnilobe (Paenibacillus larvae) vzorce medu (vzorec z najmanj 100 g medu) analizira Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo Veterinarske fakultete, Gerbičeva 60, 1115 Ljubljana, in posamezne enote NVI.
Vsak propad oz. odmrtje čebeljih družin je treba takoj prijaviti
pristojni veterinarski službi Nacionalnega veterinarskega inštituta!
Za pravilno ugotovitev vzroka propada čebeljih družin so poleg opažanj
čebelarja pomembni tudi ostanki propadle družine v panjih, dokler jih
čebelar ne počisti.
Oktober je tudi zadnji mesec, v katerem bomo s štetjem naravno odmrlih varoj na podnici panja najbolj realno ocenili število varoj. Samo natančna kontrola vseh čebeljih družin nas bo usmerila v zimsko zatiranje varoj (ko v družinah ne bo več pokrite zalege) ali odvrnila od njega. Takrat nastopi čas, ko reprezentativnega naravnega odpada varoj ni več, saj bodo te zimo preživele skupaj s čebelami. Ali bo zimo preživelo več kot 30 do 50 varoj v posamezni družini, je odvisno predvsem od čebelarja.
Če je naravno odmrlih 0,4 in več varoj na dan se moramo pripraviti na
zimsko zatiranje varoj (to je na zatiranje v obdobju brez pokrite
zalege). Priprave na zimsko zatiranje so nujne in mogoče ob lepih
izletnih dneh, ko bomo s čiščenjem prizidkov in nadzidkov poskrbeli, da s
premikanjem satov ob morebitnem škropljenju učinkovin (perizin ali
mlečna oz. oksalna kislina) v hladnih novembrskih oz. decembrskih dneh
ne bomo dodatno vznemirjali čebel.
Pri naravnem odpadu od 0,2 do 0,3 varoe na dan moramo prihodnjo pomlad
obvezno izvesti apitehnične ukrepe za zmanjševanje števila varoj. Če
čebelar na to ni pripravljen, mu svetujem, naj se loti zimskega
zatiranja varoj.
Spremljanje populacije varoj v čebeljih družinah nam omogoča, da so naši
ukrepi racionalno izvedeni. S spremljanjem in oceno dosežemo več
ciljev:
zmanjšamo število posegov samo na potrebne,
izognemo se zatiranju na pamet,
preverjamo učinkovitost naših ukrepov,
preverjamo reinvazije iz okolice – to je proti koncu oktobra najpomembnejša okoliščina, vendar jo iz leta v leto zanemarjamo.
Če spremljamo razmnoževanje populacije varoj v vseh družinah, lahko po potrebi izvajamo ukrepe v vsaki družini posebej.
Obvezno preverjanje lovilcev varoj na panjski podnici nas bo tudi
pravočasno opozorilo na pričakovano odpornost teh zajedavcev na
uporabljena sredstva.
Avtor: mag. Mira Jenko Rogelj NVI